BORŠT - ZGODOVINA IN OSTALE ZANIMIVOSTI

Tekst: Robert Zorko, 2002

BORŠT

V vasi ob Krki, tam je moj dom,

pozabil ga jaz nikoli ne bom.

V vasi prijat'li bili smo prav vsi,

veliko lep'ga se tam ti zgodi

Otroci s cele vasi smo zbirali se,

pr' kapel'ci, ko zmracilo se je.

Smo zmeraj kakšno igro se igral',

dokler nas niso damu pozval.

Boršt je vas, ki jo najraj' imam,

najlepša ob Krki, kar jih poznam.

Na sred vasi košata lipa stoji,

kapel'ca lepa družbo dela ji.

Boršcani smo radi se kopali vsi,

na mostu bili smo s cele vasi.

Smo flose delal', po Krk' se vozil'

na šverc pa tud' smo ribe lovil'.

Pozim' smo na gmajni smucal' se vsi,

na zmrznjeni Krki se furali mi.

Smo za božic prav fajn smrdeli vsi,

ker pr' kapelci smo s karbitom pokali.

Boršt je vas, ki jo najraj' imam,

najlepša ob Krki, kar jih poznam.

Na sred vasi košata lipa stoji,

kapel'ca lepa družbo dela ji.

Besedilo o svoji rojstni vasi je napisal Janez Lopatic.

UVOD

»Boršt je vas, ki jo najraj' imam…« pravi pesem.

Tudi sam se s tem strinjam, zato sem se odlocil, da v referatu opišem Boršt. Na to vas sem zelo navezan, saj sem tu preživel prva leta svojega otroštva.

Vas je zelo zanimiva, posebno zaradi lesenega mostu in reke Krke, kjer se poleti kopamo in skacemo.

Lepo je tudi na vaškem srecanju, saj iz Boršta izhaja kar nekaj glasbenikov (od ansambla bratov Lopatic, Francija Veglja, Roka Lopatica, ki igra pri Tinkari Kovac, do Majde Arh), ki srecanje zelo popestrijo s svojimi glasbenimi sposobnostmi.

Upam, da bom nekoc zopet postal vašcan te vasi.

Pogled na Boršt z letala (Foto: S. Lopatic)

LEGA

Boršt je grucasta vas, ki leži v jugovzhodnem delu Slovenije in na vzhodnem delu KS Cerklje ob Krki. Leži na ravnini, na Krškem polju, 150 metrov nad morjem in je tako najnižje ležeca vas ob reki Krki v KS Cerklje ob Krki.

Vecina hiš je postavljenih na terasi levega brega reke Krki, ki je na Borštu ustvarila tri manjše otoke, ostale pa so razporejene ob lokali cesti, ki pelje proti Skopicam, ki ležijo severno od vasi, dve pa ob regionalni cesti Brežice – Novo mesto.

Severno od vasi je asfaltna baza in t.i. »šudrjama« (gramoznica), vzhodno je Krška vas, na jugu se dviga Pekel, kjer ima kar nekaj domacinov svoje vinograde, na zahodu pa se Boršt »nadaljuje« v Racjo vas.

Z vasi je proti severu lep pogled na Krško hribovje.

STANOVANJSKE ZGRADBE

V vasi je 46 stanovanjskih zgradb, od teh jih je 6 nenaseljenih in 4 vikendi (pocitniških hiše).

Prevladujejo enostanovanjske, pritlicne hišice.

Najvec zgradb je bilo zgrajenih v obdobju 70. let.

V zadnjem casu pa opazimo mnogo adaptacij starih zgradb, ker se mladi vracajo v rodno vas in si tu ustvarjajo družine.

V vasi je najvec zidanih zgradb, z živahnimi barvami fasad (dve modri, zelena, dve rožasti, dve rumeni, oranžna), nekaj je kombiniranih in dve montažni.

Cas gradnje stanovanjskih zgradb:

1. do leta 1945: 9 zgradb
2. od leta 1946 do leta 1960: 5 zgradb
3. od leta 1961 do leta 1970: 9 zgradb
4. od leta 1971 do leta 1980: 7 zgradb
5. od leta 1981 do leta 1990: 6 zgradb
6. od leta 1991 in kasneje: 5 zgradb
7. ni podatka: 9 zgradb (za 4 vikende in 5 nenaseljenih zgradb)

Tip hiš:

1. enostanovanjske: 37
2. vecstanovanjske: 9

Nadstropnost:

1. pritlicna: 30
2. enonadstropna: 15
3. dvonadstropna: 1

Vrste:

1. zidane: 34
2. lesene:1
3. kamnite:1
4. kombinirane: 8
5. montažne: 2

GOSPODARSKA POSLOPJA

Skoraj vsaka stanovanjska zgradba ima vsaj eno gospodarsko poslopje, ki v vecini primerov služi kot kokošnjak, hlev, za shranjevanje orodja, strojev, traktorjev in krme ter slame. V vasi pa je kar 16 kozolcev (od tega je nekaj manjših). Vsi kozolci so dvojni ali toplarji.

Opazil sem, da kozolci ne služijo vec svojemu prvotnemu namenu – shranjevanju sena.

Vrsta:

1. zidana: 26
2. lesena: 25
3. kamnita: 1
4. kombinirana: 7

Število na posamezni domaciji:

1. eno:16
2. dve ali vec:19

PREBIVALSTVO

Leta 1821 je bilo na Borštu 16 gospodinjstev in 94 prebivalcev. Po izracunih je vsako gospodinjstvo povprecno štelo 6 clanov, kar je za današnje razmere kar veliko. Naslednje štetje je bilo opravljeno leta 1891, ko je bilo na Borštu že 29 gospodinjstev in kar 158 prebivalcev ( povprecno 5 clanov na gospodinjstvo). Leta 1911 je bilo v vasi samo 132 ljudi. To se pravi, da se je od leta 1891 do leta 1911 število prebivalcev zmanjšalo za 26.

10 let kasneje, leta 1921, se je število znižalo na 127 prebivalcev. Po tridesetih letih padanja, je bilo na Borštu zopet vec prebivalcev - 147. Leta 1948 je na Borštu živelo 161 prebivalcev, to je tudi najvecje število v vasi do danes. 5 let kasneje, leta 1953, je na Borštu število prebivalcev že padlo na 156, leta 1961 na 147 prebivalcev, potem pa se število do leta 1991 ni bistveno spremenilo. Leta 1991 je na Borštu živelo samo še140 prebivalcev. Velik padec prebivalstva pa je bil leta 1994, ko je na Borštu prebivalo le 120 prebivalcev.

Danes živi v vasi, v 46 gospodinjstvih,139 prebivalcev. V enem gospodinjstvu so danes povprecno trije clani (dva odrasla in en otrok).

DEJAVNOSTI PREBIVALSTVA

Najvec družin se preživlja s pokojnino, kar pomeni, da je starost prebivalstva visoka.

S pokojnino se preživlja 29 gospodinjstev, s placo 23 gospodinjstev, z obrtjo 3 gospodinjstva in s kmetijstvom samo 1 gospodinjstvo.

Najvec prebivalcev je zaposlenih v bližnjih mestih Brežice in Krško.

S kmetijstvom se ukvarja 40 gospodinjstev, 6 se jih ukvarja z živinorejo, 24 s poljedelstvom, 8 z vinogradništvom in 2 s sadjarstvom.

Zemljo vecina kmetov obdeluje rocno in strojno, nekaj pa samo strojno. Prevladujoca poljšcina je koruza, sledi ji žito in krompir. Pogost odgovor je bil: »Vsega po mal'.«

Kot sem že omenil, se z vinogradništvom ukvarja 8 družin, ki imajo vinograde pretežno na desnem bregu reke Krke in sicer: trije v Peklu, dva v Vitovcu, eden v Stankovem, na Klopcah, v Malenškem vrhu in Svibnju. Eden pa se mora po svojo kapljico odpeljati kar v Portorož.

OBRTNE DEJAVNOSTI V VASI IN TRGOVINA

V vasi ni trgovine, gostilne, restavracije. Tudi v preteklosti so prebivalci Boršta hodili v trgovino v Cerklje ob Krki in v Krško vas.

Tudi obrtnikov v vasi ni, ker so ti obrtniki že samostojni podjetniki in imajo svoja manjša podjetja.

V vasi je vrtnarstvo ANJA, kjer vzgajajo in prodajajo rože ter razne sadike ( feferoni, paradižnik, paprika…). Ta obrt ni tradicionalna, saj se z njo ukvarjajo 10 let.

V enem gospodinjstvu se ukvarjajo z avtoprevozništvom. Tudi ta obrt ni tradicionalna.

V vasi je tudi avtolicarstvo AVTOARS in podjetje, ki se ukvarja z gradbenim inženiringom SL – inženiring.

Slednje podjetje je na nek nacin tradicionalna obrt, saj se je podjetnikov oce ukvarjal z izdelovanjem strešne betonske opeke iz peska, cementa in vode. Opeko so oblikovali in izdelovali v lesenih kalupih.

Imamo pa je tudi snemalni studio ŠTALA.

DRUŠTVA

V vasi deluje samo športno društvo, v katero je vkljucenih okoli dvajset clanov. V društvo so vkljuceni tudi prebivalci sosednjih vasi. Društvo je najbolj uspešno na podrocju nogometa. Organizirajo tudi razne turnirje in tecaje ter zelo popularne skoke iz mosta. Vsako leto organizirajo tekmo BORŠT – STARI PROTI MLADIM. Letos so organizirali tudi nocni turnir v malem nogometu, turnir in tecaj tenisa.

Predsednik društva je gospod Vinko Stopar.

OBICAJI

Obicaji v vasi so podobni obicajem v drugih vaseh KS Cerklje ob Krki . To so predvsem tradicionalni obicaji povezani s cerkvenim praznovanjem. Ob božicu gospodinjstva postavijo jaslice. Lepe jaslice naredijo tudi v kapelici. Na predvecer praznika svetih treh kraljev hodijo po vasi koledniki, ki prepevajo in prosijo za darove. Naslednji tak obicaj, ki je prisoten v vseh vaseh je, da se ob pustu otroci našemijo in hodijo od hiše do hiše.

Ob veliki noci vašcani barvajo prihe, nosijo k žegnju (blagoslov jedi pri kapelici), mladina pa nosi velikonocni ogenj po gospodinjstvih.

V mesecu novembru pa seveda ne pozabijo na Svetega Martina. Gospodinje navadno pripravijo gosko, mlince, moški pa v zidanicah cuvajo mošt, vendar še nobenemu do sedaj ni uspelo obvarovati svojega mošta pred Martinom, ki ga ukrade in spremeni v vino.

Poseben obicaj je tudi »šranga«, ki jo mladi fantje postavijo ženinu, ki jim odpelje sovašcanko.

Obicaja, kot sta lickanja koruze in mlacva, pa sta že skoraj pozabljena, ker so to delo nadomestili stroji.

Mlacva leta 1926.

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠCINA

Iz zapiskov mojega pradedka:

» Kapelica Boršt se je pricela z zidavo jeseni leta 1911. Imeli smo še žico od broda na Krki, ki smo jo zamenjali pri nekem izdelovalcu cementnih izdelkov. Za njo smo dobili 10 žakljev cementa, ki smo ga porabili za betoniranje temelja, kar pa se ve, ni bilo dovolj. Zvažalo in delalo se je predvsem brezplacno. Tudi mizarsko delo, ki ga je opravil mizar iz naše vasi Janez Ivšic, je bilo brezplacno. Marijino podobo je kupila naša mama. Stala je 100 kron.

Podoba je bila blagoslovljena v cerkvi Svetega Marka v Cerkjah ob Krki in potem v dolgem sprevodu prenesena 16. maja 1916 k nam na Boršt. Tu je bila lepa slovesnost. Govoril in kapelico blagoslovil je župnik Anton Gabric.«

Kapelica je bila v letu 2001 temeljito obnovljena na kar so vašcani zelo ponosni.

Blagoslov obnovljene kapelice. (Foto: J. Lopatic)

Lesen križ ob regionalni cesti Brežice – Novo mesto je bil postavljen pred 1. svetovno vojno. Na tem mestu je nemoteno stal vse do 2. svetovne vojne (1941), ko so Nemci ukazali, da morajo znamenje odstraniti. Po vrnitvi iz izgnanstva, avgusta 1945, so vašcani že ob božicu postavili nov križ na staro mesto. Kmalu je s križa izginila podoba, iz kapelice pa istocasno podoba Svetega Antona Padovanskega. Ostanke podob so kasneje našli na njivah. Na križ so pritrdili novo podobo, ki je bila železna in pritrjena z vijaki, da je ni bilo mogoce odstraniti, vendar so neznanci neko noc križ odžagali. Križ so ponovno postavili in stoji še danes.

Za okolico križa pa danes skrbi gospa Majda Kuželj in vrtnarstvo ANJA.

Prvi leseni most cez reko Krko so zaceli graditi v zacetku avgusta leta 1939 in koncali leta 1941.

Pred tem so za prehod reke uporabljali brod, katerega pa je na zacetku 20. stoletja odtrgala in odnesla narasla reka. Za osebni prevoz so potem uporabljali colne, za prevoz blaga pa je bilo potrebno prehoditi dolgo pot cez Krško vas ali Cerklje. Najtežje je bilo pozimi, ko je voda zamrzovala in ni bil mogoc s colni. Takrat so si ljudje posluževali prehoda po ledu, tudi po tankem. Ravno prehod po tankem ledu je terjal življenje vašcana. Ta nesreca je vzpodbudila v prizadevanjih za zgraditev varnega prehoda preko Krke. Leta 1927 je bil izvoljen odbor za graditev mostu. Zacel je zbirati sredstva in je koncno leta 1937 uspel dobiti projekt za most.

Gradnja prvega mostu na Borštu.

Most so vašcani veliko uporabljali in je bil zato v letu 1963 temeljito obnovljen.

Potem ga niso vec obnavljali. Most je nacel zob casa in so ga zato leta 1972 zaprli.

Obnavljanje prvega mostu.

Leta 1976 je bil zgrajen novi most cez reko Krko, ki ga je zgradila JLA (jugoslovanska vojska). Ta pa ni bil zgrajen iz tako kvalitetnega lesa in je kmalu zacel razpadati. Zopet so morali prehod cez reko Krko zapreti.

Ker pa so leseni mostovi cez reko Krko pod spomeniškim varstvom, je obcina poskrbela, da je bil most pred kratkim ponovno obnovljen in odprt za prevoz.

ZANIMIVOSTI IN POSEBNOSTI VASI

Pod vasjo sta tudi dva studenca ( zgornji in spodnji ). Ljudje pijejo vodo samo iz spodnjega, zato je zgornji že skoraj povsem zarašcen.

Posebnost vasi je tudi vaška veselica , ki so jo imeli vašcani Boršta že v preteklosti in so jo leta 2001 ob blagoslovu kapelice zopet organizirali z željo, da bi zopet postala tradicionalna. Posebnost te veselice so skoki z mostu, ki jih komisija tudi ocenjuje.

Drugace pa so skoki z mosta ena najvecjih zanimivosti na Borštu. Tudi v preteklosti so vašcani radi skakali z mosta v Krko. Najvec so skakali otroci in najstniki, ki so poletne pocitnice »preživeli« pod in na mostu cez reko Krko.

Medtem, ko so se otroci in možje kopali v Krki, so ženske molile v kapelici . To obcasno pocnejo tudi danes.

PROBLEMI V VASI

Vašcani so v zadnjih letih temeljito prenovili infrastrukturo.

Zgradili so nov vodovod in se preklopili na javni vodovod in Brežic, saj so imeli prej oporecno vodo (zlasti ob padavinah je bila voda rjava).

Zgradili so tudi novo elektricno podzemno omrežje, ker so imeli elektricno omrežje speljano po lesenih drogovih, ki so bili postavljeni po vasi in postavili javno razsvetljavo ob cesti, ki tece po vasi.

Zaradi omenjenih gradbenih del je cesta zelo poškodovana, vendar vaška skupnost caka z obnovo.

Velik problem je tudi kanalizacija, saj skupne kanalizacije še nimajo in ima nekaj gospodinjstev svojo kanalizacijo speljano kar v Krko.

ZAHVALITI SE ŽELIM:

•  prebivalcem Boršta;

•  prijatelju Rihardu Jankovicu;

•  g. Silvestru Lopaticu;

•  Juretu Lopaticu;

•  sošolcu Benjaminu Bevcu;

•  ga. Anici Lopatic;

•  ga. Editi Zorko;

•  Hani Zorko.

ROBERT ZORKO

Nazaj na vrh